Dobrodošli!

Lepo pozdravljeni,

sporedi cerkvenih pesmi so namenjeni kot pomoč pri oblikovanju sporedov pesmi za BOGOSLUŽJE V KATOLIŠKI CERKVI Rimskega obreda; sicer so ponekod tudi opombe ali pojasnila za druge Zahodne in Vzhodne katoliške ali tudi pravoslavne obrede, a zgolj z vidika boljšega sodelovanja pri Rimskem obredu v slovenskem ali latinskem jeziku. Na teh straneh ni notnega gradiva v grafični obliki, ampak so samo seznami oz. predlogi pesmi in nekateri povzetki teoretičnih znanj s področja cerkvene glasbe ter praktični bogoslužno glasbeni napotki - je pa tu desno objavljenih nekaj povezav in mest, kjer je moč natisniti ali kupiti tudi Note.

POJASNILA za lažjo uporabo teh strani:

Do ogleda vsebine je torej prosta pot preko NAVIGACIJE na desni strani. Ker vas največkrat zanima oblikovanje sporeda pesmi pri obhajanju sv. maše, predlagam obisk povezave ZAKRAMENTI - Sveta maša (evharistija) - izbran mašni del itd. ter po tem še ustrezni čas v povezavi CERKVENO LETO, kjer lahko dobite še dodatne vzpodbude za bolj doživeto in bogoslužno logično petje, ki bo povzdigovalo duha k Bogu. A ker je pri nas ljudsko petje pri sv. maši večinoma vezano na petje štirih mašnih procesijskih pesmi za začetek (namesto vstopnega speva), med pripravo darov, med obhajilom (namesto obhajilnega speva) in za konec sv. maše, naj povem, da če se pri sv. maši kaj poje, je to po logiki besedila najprej petje psalma, aleluje in hvalospeva svet med evharistično molitvijo, šele potem tudi petje vseh ostalih stalnih in drugih mašnih spevov ali tudi pesmi med procesijskimi deli sv. maše (prihod, prinašanje darov, prihod k obhajilu, odhod). Za stalne mašne speve (Gospod, usmili se, slava, vera, svet, Jagnje Božje) se mora vedno vzeti bogoslužno besedilo, ne parafraze (npr. kitice mašnih pesmi), dokler ni novega dovoljenja iz Rima za uporabo parafraz ordinarija. Prav tako se namesto psalma ne sme peti druge pesmi, npr. kitice mašne pesmi, razen pri mašah z otroki se lahko poje psalmsko ali alelujno pesem, prilagojeno otrokom (kvečjemu evangeljske kitice mašnih pesmi se lahko pojejo v postnem času pred evangelijem, ker ni aleluje, a nikakor pa ne namesto psalma, ker to niso psalmske kitice mašnih pesmi).
Če pa gre za sv. mašo ob pogrebu, pa glejte še povezavo BLAGOSLOVI - Pogreb (pogreb pač ni zakrament, ampak le zakramental, blagoslov pokojnega) oz. če gre za poročno sv. mašo, povezavo ZAKRAMENTI - Sveti zakon.
Pazite tudi na praznik Jezusovega darovanja (Svečnice), ki ga ne boste našli v sklopu Božičnega časa Cerkvenega leta, ampak v sklopu CERKVENO LETO - MED LETOM I, saj Svečnica ni več božični praznik, čeprav po slovenski tradiciji jaslice ohranjamo do Svečnice, ampak sodi v 1. del časa med letom, torej v čas za božično dobo in pred postom, 2. del časa med letom pa je po velikonočni dobi, torej čez poletje in traja do pred adventa, ko se spet začne novo Cerkveno leto.
Tudi Marijine in svetniške ter angelske praznike boste vse skupaj dobili v sklopu CERKVENO LETO, čeprav marsikateri od njih pade vedno v poseben čas cerkvenega leta, npr. Marijino oznanjenje in sv. Jožef običajno v post (včasih tudi v velikonočni čas), a v tem primeru s postom (ali velikonočnim časom) nimata veze.
Prav tako morate ločiti med prazniki Velikonočnega tridnevja (Veliki petek s predhodnim četrtkom zvečer, Velika sobota in Velikonočna nedelja oz. Velika noč s predhodno Velikonočno vigilijo na Veliko soboto zvečer) in prazniki Velikonočne dobe po Veliki noči, torej dobe, ki traja od Velikonočnega ponedeljka naprej preko Velikonočne osmine in Vnebohoda tja do Binkošti.
Za prve petke in prve sobote lahko uporabite spored pesmi za praznika Marijinega in Jezusovega Srca v juniju, torej iščite v času med letom, tj. CERKVENO LETO - MED LETOM II - Srce Jezusovo oz. tudi v razdelku MARIJA.
Tudi s Papeško nedeljo ni tako trdno, saj je vezana na dan izvolitve aktualnega papeža, tako je bila pri papežu Janezu Pavlu II. to 2. nedelja v oktobru, pri papežu Benediktu XVI. nedelja po 19. aprilu, pri sedanjem papežu Frančišku pa prva primerna nedelja po 13. marcu oz. drugače, če ne želi imeti posebne papežke nedelje. Papežko nedeljo sicer tu dobite v razdelku MED LETOM II, čeprav trenutno to "pade" v Postno dobo.
Tak je pač bogoslužni red, krožna ali spiralna pot naprej iz leta v leto med dvema poloma: Jezusovim rojstvom (Božič - učlovečenje) in vstajenjem od mrtvih (Velika noč - premagana smrt). In po prapodobi oz. pravzoru za stvarjenje človeka in vsega stvarstva, torej po Božjem Sinu Kristusu Jezusu (Maziljenemu Odrešeniku) se preko bogoslužja iz greha nazaj v Božjo podobnost upodabljamo tudi mi - počasi, iz leta v leto nam gre na bolje - ali pa ne, odvisno od našega sodelovanja z Njim! Vsi ljudje smo le navadni smrtniki, ki v Kristusu upamo na večno življenje, torej na življenje tudi po zemeljski smrti, sicer nas čaka večna kozmična smrt (stanje brez stika z Bogom, brez Življenja). Tako nas uči edino prava vera: krščanska (dokončno razodeta od Kristusa) katoliška (vesoljna) vera v več variantah (razni obredi iste vere: zahodni in vzhodni), ne pa pravoslavna (manjka jim edinost s papežem), protestantska (poleg edinosti s papežem jim manjkajo še nekateri zakramenti ter duhovništvo oz. mašništvo), judovska in muslimanska (manjka jim priznavanje Kristusa za Božjega Sina ali tudi za preroka ter vera v Boga Sveto Trojico) ter azijska verstva (manjka jim vera v Boga Stvarnika ali če to imajo, jim manjka priznavanje Kristusa za Božjega Sina ali tudi za preroka ter vera v Boga Sveto Trojico, brez češčenja drugih tisočev bogov), da ne govorimo o drugih verstvih, ki se Boga niti ne dotikajo ali imajo več bogov (od podob iz narave do bogov pojmov ali čustev, npr. bog vetra, groma, sonca, vojne, ljubezni, spolnosti ipd.).

ZVRSTI ali slogi cerkvenega ljudskega petja:

Izhodišče je klasično slovensko cerkveno ljudsko petje, zato so številke ob pesmih vzete iz bogoslužne pesmarice Slavimo Gospoda (okrajšano SG, izdala Mohorjeva družba, Celje 1988), drugje, npr. pri zborovskih neljudskih skladbah, pa so navedeni vsaj avtorji (pri založbi Družina je izšlo kar nekaj zbirk cerkvenih skladb za mešane in moške zbore).
Do nekaterih cerkvenih popevk je tu nekoliko zadržano stališče (pri Družini je sicer kljub pomanjkljivim popravkom harmonije ipd. z vsemi dovoljenji izšla zbirka nekaterih takih skladb skupnosti Emanuel z naslovom On živi - poleg drugih popevkarskih cerkvenih pesmaric pri drugih ustanovah - ki pa razen morda nekaterih pesmi "še" nimajo povsem vseslovenske ljudske "moči" za uporabo pri bogoslužju). Zadeva glede siceršnje (navidezne) globalne bujnosti cerkvenih popevk ("sacro pop" ali "sodobna krščanska popularna glasba, kakor je to zvrst po ameriškem zgledu definiral duhovnik Janez Rus še kot absolvent etnologije) se torej še prečiščuje, saj gre za novost zadnjih desetletij, zadnjega stoletja, ki ni vzklila iz tradicije gregorijanskega korala, ampak iz protestantskih karizmatičnih cerkva, npr. skupnosti Kalvarija. Več na to temo glej tu desno v razdelku Sporedi za otroke!
Poleg tega nekatere cerkvene popevke kljub praktični uporabi v liturgiji vendarle liturgično niso primerne, pač ne puščajo miru v duhu, nasprotno pa je uporaba gregorijanskega korala, ki velja za najodličnejšo liturgično glasbo, v praksi preveč zamrla ali sploh še ni zaživela kot del slovenskega ljudskega petja (izjema je Aleluja po 6. ton. načinu, prefacij oz. predglasje evharistične molitve in litanije vseh svetnikov), ker gre po večini za razkorak med slovansko in romansko (ne samo jezikovno) kulturo ter razliko v razvoju stopnje duha Slovencev in posameznih viškov duha dosedanjih civilizacij, ki so doprinesle svoj delež k razvoju napevov gregorijanskega korala (torej ne gre samo za delni razkorak v odnosu do romanske ali cerkvene meniške kulture). Cerkev od Slovencev še čaka svoje cerkvenoglasbene viške, ki bodo prepričale kristjane vsega sveta, kakor se npr. to že delno dogaja z nekaterimi zborovskimi skladbami Marijinih pesmi, pa tudi naše slovensko cerkveno ljudsko petje običajno na romanjih v tujini pri tujcih vzbuja občudovanje.
Kljub vsemu se zadeve glede gregorijanskega korala oživljajo oz. postavljajo na primerno mesto tudi v slovenski liturgiji. K temu je posredno doprineslo vnašanje vzorov meniškega gibanja iz Taizeja v Franciji, za katero skupnost je skladatelj J. Berthier po zakonitostih gregorijanskega korala zložil vrsto kratkih meditativnih sodobnejših enostavnih napevov (večinoma na dele tipičnih psalmskih ali mašnih besedil), zelo primernih za bogoslužno uporabo pri krščanskih bogoslužjih, ne samo pri evangeličanskih, ampak tudi v katoliški Cerkvi, lahko tudi prevedenih v razne jezike - npr. tudi v slovenski jezik - in zlasti pri verni mladini sprejetih kot redni glasbeni sopotnik ob cerkvenih popevkah. Glej tu desno Sporede za otroke in Note. Velik zaklad pesmi za otroke in mladino pa ponujajo tudi Mihelčičeve zbirke (nekatere so že ljudske, zato so tudi v SG).
V Cerkvi na Slovenskem in tudi po svetu pač ustvarjamo sintezo klasičnega izročila in novitet v Cerkveni glasbi, saj Sveti Duh veje, kjer (in kadar) hoče! Mu sledimo? Ne, zato sledi še kateheza (pouk):
Zadeva kljub vsemu ni enostavna, saj je mnogo duhov, zato tudi mnogo ver, a resnica je le ena, ker le eden je Sveti Duh! Poslal ga je Božji Sin Jezus Kristus, ki je v edinosti z Očetom. Ta Sveti Duh, ki torej izhaja iz Očeta in Sina oz. če hočete po Sinu, je z nami vsepovsod, božji dih nam je bil dan že ob spočetju, sicer ne bi zaživeli, še posebej pa ga sprejmemo z zakramentoma sv. krsta in sv. birme, ki sv. krst dopolnjuje, saj nam je pri njem še posebej vdihnjen Sveti Duh, zato smo tempelj Svetega Duha, božja podoba, pravzor pa je Božji Sin Jezus Kristus. Njega prejemamo s sv. obhajilom pri sv. maši (evharistiji - zahvalni daritvi). Da je Bog duh in da je le eden Bog in da so tri osebe enega Boga (Oče, Sin in Sveti Duh) nam je povedal Božji Sin, ko je živel na zemlji, kakor je zapisano v evangelijih (zapisih vesele novice o Odrešeniku). Zakaj bi ne verjeli temu razodetju in se trmasto trudili v nekih svojih nemočnih človeških iskanjih, ko pa Bog sam najbolje lahko pove, kako je z Njim, z Bogom. Seveda, če evangelijem ne verjameš, če ne verjameš, da je Jezus Kristus res pravi človek in pravi Bog, ker je Božji Sin, rojen iz Device Marije za življenje na zemlji, je težko sprejemati resnice krščanske vere in težko živeti po tej veri. Potem si pač drugačne vere, ali ateist, ki pa imaš tudi neko svojo vero v življenje in neko svoje obredje, npr. nedeljsko nakupovanje ali kaj podobnega. Če pa želiš biti veren, pa nimaš tega notranjega življenja duha vere in nimaš odnosa do Boga, se preprosto začni v svojem srcu, v svoji notranjosti, v svojih mislih z Njim pogovarjati, po domače, s svojimi besedami, za zaključek pa še zmoli neko molitev, npr. očenaš. Bog ti bo odgovoril z besedo v tvoji notranjosti, za katero boš jasno vedel, da ni tvoja, ali z življenjskimi okoliščinami, ki bodo znamenje odgovora Boga, ali z obojim. Bog te blagoslovi.

KONTAKT:
Predloge ali vprašanja v zvezi s sporedi cerkvenih pesmi pri bogoslužju lahko tudi napišete na javnih e-straneh foruma Cilka (če še niste prijavljeni, se morate preje prijaviti in počakati, da vas administrator potrdi) ali pišete na e-naslov sporedi-pesmi@scd.si. Berite tudi Cerkveni glasbenik založbe Družina ali stare predvojne številke (v desnem stolpcu pod C).

Matjaž Meglič, arhitekt, organist, teolog